Če želimo kot zaposleni ohraniti dobro (predvsem fizično) počutje tudi izven delovnih prostorov, ne glede na to ali delamo od doma, si moramo postaviti dober sistem postavitve delovne opreme ter organizacije delovnega okolja, kar nam pomaga zmanjšati tveganje za poškodbe in bolečine v telesu, nekaj pa s tem doprinesemo tudi pri produktivnosti. Kaj pravzaprav moramo postoriti?
Prilagoditev delovnega okolja
Prva in najpomembnejša točka za zagotavljanje ergonomije na delovnem mestu je prilagoditev delovnega okolja posameznemu zaposlenemu. To v prvi vrsti vključuje pravilno nastavitev stola glede na višino delovne površine in glede na našo višino, prilagoditev položaja zaslona računalnika ter uporabo ergonomskih dodatkov, kot so nasloni za roke in podloge za zapestje.
Upoštevamo lahko tudi druge dejavnike, kot sta akustika prostora in temperatura – nihče ne želi delati v prostoru s 30 stopinj Celzija ali v prostoru, kjer je minus. Zato je pri načrtovanju delovnih prostorov potrebno upoštevati individualne potrebe zaposlenih ter zagotoviti, da je delovno okolje prilagojeno njihovim specifičnim potrebam in zahtevam.
Redni premori in vadba
Poleg pravilne postavitve delovnega okolja so pomembni tudi redni premori in telesne vadbe med delovnim časom. Namesto da si vzamemo petminutno pavzo za odkrivanje ne najbolj pomembnih vsebin na družbenih omrežij, se lahko sprehodimo do stranišča, najbližjega umivalnika in si nalijemo vodo. Če takšne odmore delamo že na vsaki dve uri, lahko zmanjšamo utrujenost in napetost ter preprečimo pojav bolečin v hrbtu, vratu in ramenih.
Prav tako je koristno vsake toliko zamenjati položaj sedenja. Problem pri tem ne predstavlja sedenje samo po sebi, ampak konstantno sedenje v istem položaju. V kolikor imamo možnost narediti kakšen blok dela (denimo uro ali dve) v stoječem položaju, še toliko bolje za nas. Vsekakor pa je priporočljivo preizkusiti različne sedalne položaje.
Stres in čustva
Poleg pravilne postavitve delovnega okolja in rednih premorov je pomembno tudi upravljanje stresa na delovnem mestu. Čustvena dobrobit zaposlenih ima takšno vlogo, da je verjetno ni potrebno posebej razlagati. Delodajalci bi lahko zagotavljali podporo zaposlenim pri obvladovanju stresa in čustev ter jim omogočiti dostop do programov za osebni razvoj, psihološkega svetovanja in timskih aktivnosti.
Definitivno je priporočljivo spodbujati odprto komunikacijo med zaposlenimi ter omogočiti prostor za izražanje čustev in pomislekov. S tem se lahko ustvari okolje, ki je podporno in vzpodbudno ter kjer se zaposleni počutijo varno in cenjeno. Z vzpostavitvijo takšnega delovnega okolja se lahko zmanjša tveganje za pojav izgorelosti, depresije in drugih duševnih težav ter izboljša celotno delovno klimo in produktivnost podjetja.
Vloga delodajalca
Delodajalec (lahko) ima znatno vlogo pri zagotavljanju ergonomije na delovnem mestu. Poleg finančnih sredstev za nakup ergonomske opreme je pomembno tudi ozaveščanje zaposlenih o pravilni uporabi in pomenu ergonomije. Delodajalec lahko organizira na primer redne preglede delovnih mest ter svetuje zaposlenim pri prilagajanju delovnega okolja njihovim potrebam. Pomembno je tudi, da delodajalec spodbuja aktivno življenje zaposlenih ter organizira skupinske vadbe ali druge aktivnosti za ohranjanje zdravja.
Še vedno pa morajo biti zaposleni tisti, ki predlagajo določene spremembe, saj sami najbolje vedo, kako in kaj jim karseda najbolj ustreza v delovnih prostorih. Zagotovo pa delodajalec s svojim vplivom zaposlenim pomaga na poti do ergonomskega delovnega mesta.
Zaključek
Spoznali smo ključne točke za ergonomski pristop do delovnega mesta. Poleg osnovnih elementov dobrih delovnih prostorov, kot so varnost, luči, osnovni fizikalni pogoji, so zgoraj našteti koncepti definitivno bližnjica do dobrega počutja. Kot že rečeno so zaposleni tisti, ki najbolje vedo, kakšni delovni pogoji jim ustrezajo, delodajalci pa so tisti, ki zaposlenim lahko želje izpolnijo.
Comments